Eksplicitni dvopoteznik ali boljše povedano: psi in mačke


Vem, da sem uporabila za marsikoga neko “neznano” besedo, nekateri boste morda celo pomislili, da to celo kaka staromodna tujka. Ne, v SSKJu (Slovar slovenskega knjižnega jezika) jo je moč najti, za tiste, ki (še) ne veste pomena, vam tule kopiram razlago:

eksplicíten -tna -o prid. () knjiž. jasen, nedvoumen, pojasnjen: ekspliciten izraz; razlagati v eksplicitni obliki ♦ mat. eksplicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe eksplicítno prisl.: problem je postavljen zelo eksplicitno

dvópotéznik -a m (ọ̑ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat

Skratka, o čem to sploh govorim? O psih, ne na ljubiteljski način (čeprav sem sama ljubiteljica živali, zlasti mačk in psov) ali strokoven (prej laičen) pogled, ampak na njihov splošno znan lovski in čredni nagon ter želja po dominaciji, ko se vsakodnevno pripetijo napadi nevarnih pasem na ljudi; na nedvoumen primer želim prikazati svoje mnenje in še pomembne informacije, kako preprečiti morebiten napad potepuškega psa. Klikni naprej → Resnično ne morem doumeti, zakaj si ljudje za hišne ljubljenčke nabavljajo nevarne pasme, za katere vsi vemo, da so agresivne, da so bile selekcionarno vzrejene v take namene, kot so borba in obramba. In dnevno, skrivoma ali javno, se zgodi napad psa na človeka, tudi v ZDA je problem pereč. Pred časom je, na primer, odjeknila tale novica:

Rotvajler raztrgal dojenčka Melobourne | 28.12.2007 | Reuters / M.K.

Družinski pes pasme rotvajler je v predmestju Melbourna napadel dvomesečno deklico in jo zgrizel do smrti.

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko pasma rotvajler postane nevarna, kadar psi niso ustrezno šolani. (Foto: Reuters) V bolnišnici v Melbournu je za posledicami ugrizov družinskega rotvajlerja umrla komaj devet tednov stara deklica. Pes je dojenčico napadel, medtem ko je spala v svoji zibki.Za dekličino življenje sta se več kot eno uro borili dve ekipi zdravnikov ob pomoči reševalcev, a dekličine poškodbe so bile prehude. „Zdravniki so jo skušali rešiti na kraju napada in ravno, ko so jo skušali prenesti v reševalno vozilo, da bi jo odpeljali v bolnišnico, je umrla,“ je povedal eden od reševalcev. Deklica je utrpela hude poškodbe glave, pogrizena pa je bila tudi drugod po telesu.Kot je sporočila policija, je bila med napadom dekličina mama sama doma, saj je njen mož, dekličin oče, v bolnišnici zaradi tumorja na možganih. „Mama je pretresena, prav tako tudi ostali člani družine. To je bil njen prvi otrok,“ je povedal policijski inšpektor Trevor Teer.

Družinski miljenček, za katerega so vsi mislili, da je lepo vzgojena stvarca, se je v hipu spremenil v krvoločno zver.

So nevarne pasme psov primerne za otroke in ljudi, ali ne? Sigurno je marsikdo slišal za raznorazne napade psov, znanih po agresivnosti zaradi svojega porekla iz “nevarnih” pasem in predvsem vzreje v borbene namene, med katere naj bi spadali dobermani, rotvajlerji, ameriški pitbul terierji, bulmastifi, mastifi, bulterierji

Moram pa poudariti, da sama nisem sovražnica psov ali podobno, seveda so tudi navadni mešančki lahko agresivni in nevarni, če jih karkoli v okolici izzove do tega, da napadejo človeka. V Sloveniji je bilo kar nekaj odmevnih napadov, zlasti napad štirih bulmastifov Podobnih zgodb je na tisoče, sama osebno vem za podobno štorijo, ki se je k sreči dobro končala; in sama poznam kar nekaj utrinkov na to tematiko.

Utrinek (1):

Bila je že tema in trdovratna ljubljanska megla. Ulica je bila osamljena, le veter je neslišno premetaval jesensko listje po zraku. Nenadoma začutim na nogi dotik nečesa. Pogledam dol in opazim mešanca med huskijem in nemškim ovčarjem, kako me s smrčkom ovoha, v očeh ima čuden pogled in steče k smetnjakom. Čeprav otrpnem, ne delam naglih gibov in ga pozorno opazujem. Vidim, da ima nekam nenavadno hojo, kot da bi ga zanašalo na stran. V daljavi se rezko zadere tuj pes, ta pa nič ne odgovori. Steče na travnik in nato k sosednjim smetem naprej. Nato gre naprej po ulici mimo bloka, kamor sem namenjena. Hitro pospešim k vhodu, nakar opazim s kotičkom očesa, da mrcina teče za mano. K sreči hitro dosežem vrata in jih zaprem za njim. On pa tam stoji in bulji vame. Mislim, da mi ni treba poudarjati, da sem dobila ob tem kurjo polt.

Utrinek (2):

Poletni dan. Vročina je buhti na pločniku, sonce pripeka. Ljudje hitijo po opravkih in ceste se sliši hrup mimovozečih avtomobilov. Majhna deklica se odpravi s svojo malo srečo na vrvici na sprehod. Nenadoma zagleda ogromnega nemškega ovčarja, ki njenega psička zagrabi za vrat in ga stresa kot lutko iz cunj ter strga vrvico. Deklica joka in kliče na pomoč mimoidoče, ti pa so se naredili, kot da tega ne opazijo. K sreči je pes odnehal, ko je začela s palico mahati proti njemu in odšel naprej. Punčka vzame prestrašenega psička v naročje in pogleda, če ima kake rane. Od takrat sta obadva doživela hud šok, zaradi travmatičnega dogodka se panično, že patološko bojita vsakega potepuškega psa, psiček se začne dreti vsakič, ko zagleda pripadnika svoje vrste, deklica pa si ne upa brez spremstva odraslih psička peljati na sprehod, niti za pet minut.

Utrinek (3):

Zima. Sneg naletava, večerni mrak se razleže po ulici. Pelje svojega psička na sprehod. Zagleda rotvajlerja, kako se zapodi proti nama. Lastniku nedaleč stran zavpije, da mrcino pokliče k sebi in jo da na vrvico, drugače ga prijavi inšpekciji, kar je učinkovalo.

Utrinek (4):

Gospodar dobermana se pogovarja z znancem pri smeteh. Mimo pride ženska s psičkom manjše pasme. Doberman se steče proti njej, zato ta skoči v bližnji atrij in lastniku zavpije, da pokliče žival k sebi. Kasneje od sosedov izve, da je ravno taisti pes napadel njihovega labradorca, kateremu so komaj rešili življenje; in da gospodar dobermana ščuva na mačke, kar veliko pove.

Utrinek (5):

Ženska se z manjšim psom vrača s sprehoda. Na domačih stopnicah jo dohiti sosedova dobermanka in začne renčati nanjo. Ona pa zagrabi psička v naročje in poskuša oditi naprej. Psica jo močno ugrizne v stegno, pritečejo lastniki. Pokličejo rešilca in napadena žrtev dobi injekcijo proti tetanusu in steklini, naredi se zapisnik.

Utrinek (6):

Starka gre mimo domačega travnika. Na njem se igrata večja psa, poleg njiju je gospodar. Naenkrat se psa zapodita proti njej, začneta vleči za plašč in starka tako nerodno pade, da dobi kompliciran zlom kolena. Lastnika niso prijavili niti ni plačal odškodnine.

Utrinek (7):

Pri obiskovalcih Šmarne gore je pred leti krožila menda resnična zgodba, da je nekega lepega dne pohodnica s svojim yorkširskim terierjem šla po strmi poti navkreber, nakar zagleda dobermana, ki zagrabi njenega psička in ga odvleče v gmajno neznano kam. Nikoli več niso našli ne psička ne mrcine.

In če ste morda brali roman slavnega ameriškega pisatelja Stephena Kinga: Cujo ali gledali istoimenski film (drugega dela oz. “nadaljevanja” nikakor ne priporočam v ogled, ker je beden posnetek originala), veste grozljivo zgodbo o prijaznem bernardincu, katerega na lovu za zajčki ugrizne v neki jami netopir in Cujo se nenadoma začne čudno vesti, se sliniti, renčati in napadati ljudi – dobil je virus stekline, ki je tudi za človeka smrtonosen, če v 24 dneh od ugriza ne dobi cepiva – v tem primeru umre v grozljivih mukah, o čemur je pričal nedaven dokumentarec na Kanalu A o ameriški najstnici Jeanni Giese, ki je edina v zgodovini človeštva preživela po ugrizu netopirja pri nedeljski maši v cerkvi bolezen stekline, čeprav se ni pravočasno cepila.

steklína -e ž (í) nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev: v okolici se je pojavila steklina; cepiti proti steklini / znaki stekline ♦ vet. gozdna ali silvatična steklina steklina gozdnih živali; mestna ali urbana steklina pri živalih v naseljih

Steklina je nalezljiva bolezen toplokrvnih živali, ki se konča s smrtjo. Okužene živali s slino prenašajo virus na druge živali ali na človeka. Okužba večinoma nastane zaradi ugriza okužene ali stekle živali, preko opraskanine ali zaradi kontakta sluznic (nos, oči, usta) s prenašalcem. Po okužbi virus nekaj časa miruje, nato pa potuje po perifernih živcih v možgane in prizadene osrednji živčni sistem. Pred smrtjo se virus vrne na periferijo in se spet pojavi v slini. Inkubacijska doba traja 10-60 dni , bolezen pa 1-7 dni.

Rabies (Latin: rabies, “madness, rage, fury”), a.k.a. hydrophobia is a viral zoonotic neuroinvasive disease that causes acute encephalitis (inflammation of the brain) in mammals. In non-vaccinated humans, rabies is almost invariably fatal after neurological symptoms have developed, but prompt post-exposure vaccinationcase of survival in which the patient received no rabies-specific treatment either before or after illness onset.[1] may prevent the virus from progressing. There are only six known cases of a person surviving symptomatic rabies, and only one known

Skratka, previdnost velja in tudi vedno je zelo priporočljivo vsakega psa, pa najsi je še tako ljubek, dati v pravo vzgojo v pasjo šolo, morale pa bi biti tudi strožje kazni za gospodarje psov, ki napadejo ljudi. Na internetu najdete v angleščini tale navodila tu in tu, kako preprečiti napad podivjanega psa na vas med tekom ali sprehodom, prevod pa je tukajle:

Načini za preprečitev pasjega ugriza med sprehodom ali tekom.
Težavnost: Lahko
Potreben čas: 1 minuta
Tukaj je postopek:
  1. Držite varno razdaljo na sprehodu med vami in psi na povodcih.
  2. Vprašajte lastnika za dovoljenje, preden se približate psu na povodcu ali dvorišču.
  3. Nikoli se ne približajte psu, ko laja, renči, spi, je ali je bolan.
  4. Ne strmite psu v oči.
  5. Obrnite se od strani in se počasi umaknite.
  6. Med sabo in psom imejte drevo, drog ali klop.
  7. Govorite nežno in blago, da pomirite psa: “Dober pes, v redu je, pojdi domov.”
  8. Stojte pri miru ali ohranite nenehno počasen korak na ozemlju psa.
  9. Če lokalni zakoni to dopuščajo, uporabite solzivec, ko vas pes napade.
  10. Če pes skoči na vas, dajte nekaj med vas in gobec psa – marelo, paket, jopič, palico.
  11. Če vas pes napade, se zvijte v klobčič in si zaščitite obraz, vrat in glavo.
Nasveti:
  1. Nikakor ne morete prehiteti psa, niti če ste olimpijski tekač.
  2. Če opazite skupino psov, ki vam zapira pot, spremenite smer ali se obrnite, da se izognete odvezanim psom.
  3. Vedite zakone o orožju v skupnosti, ko se sprehajate in jih upoštevajte.

Pa še nekaj zanimivih informacij (angleščina in slovenščina):

http://www.fataldogattacks.com/

http://www.dogbitelaw.com/

http://www.duhaime.org/LegalResources/PoliceStation/tabid/334/articleType/ArticleView/articleId/54/Dog-Attack.aspx

http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1063

Torej psi so lahko igrivi hišni ljubljenčki, ki se lahko v sekundi sprevržejo v prave morilske stroje. Zato jih je treba že kot mladičke peljati v pasjo šolo, ki jo organizirajo razna kinološka društva, in vzgajati na pravilen način, železo se kuje dokler je vroče. In seveda, psa je obvezno treba imeti na vrvici, kar se marsikateri lastnik ne drži, ampak jih kar spuščajo na prostost, potem se zgodijo napadi “potepuških” psov na drobnico ali divje živali, kot so ovce ali srne, pa tudi na ljudi.

In še majhna zanimivost:

V spodnji lestvici si oglejte primerjavo med pasjimi in človeškimi leti, da boste vedeli koliko je vaš ljubljenček star.

Pasja leta Človeška leta
1 leto 15 let
2 leti 24 let
3 leta 28 let
4 leta 32 let
5 let 36 let
6 let 40 let
7 let 44 let
8 let 48 let
9 let 52 let
10 let 56 let
11 let 60 let
12 let 64 let
13 let 68 let
14 let 72 let
15 let 76 let
16 let 80 let
17 let 84 let
18 let 88 let
19 let 92 let
20 let 96 let
21 let 100 let

In moja najljubša pasma psov? Yorkie ali yorširski terier in zahodnovišavski beli terier ter zlati prinašalec.

Kaj pa mačke? Ja, spadajo med meni najljubše živalske pasme. Najbolj bi si želela imeti srebrno osenčeno perzijko ali činčila perzijko.

In za konec še: ali resnično drži mit, da so si psi in mačke največji sovražniki?

Posted on februar 21, 2008, in Aktualno, Filozoforance, Nasvetki, Šepetanja, Črna kronika. Bookmark the permalink. 3 Komentarjev.

  1. Meni so pa od pasjih pasem najbolj pri srcu zlati prinašalec in bernski planšarski pes.
    Od mačk so pa zanimive British Shorthair cats.

  2. jaz sem za najdenčke🙂

    pasemsko pa mi je najbolj prisrčen cairn terier

    en švedski ilustrator, ga je tako lepo narisal (svojo psičko namreč), da me je pasma povsem prevzela. mogoče je kuža Pafi iz prigod tudi cairn terier?🙂

    oglejte si mojega ljubega ilustratorja🙂

    http://mattiasa.blogspot.com/2006/10/asta-kung-fu-dog.html

  3. 🙂 Jaz sem tudi za zlatega prinašalca:), pa tudi za novofundlanca in bernskega planšarja-sem usekana na velike pse… haha
    Mačk pa v bistvu ne maram preveč-še najlepše so one mešanke pri naši baraki:)

%d bloggers like this: