In memoriam – Todor “Toše” Proeski (25. januar 1981 – 16. oktober 2007)


Todor “Toše” Proeski (25. januar 1981 – 16. oktober 2007)

Danes, 16. oktobra okoli 13.30 grem pokukati na Google Reader sveže blogerske pisarije in opazim, da je Dajana napisala na svojem blogu/spletnem dnevniku post/spletni članek/objavo, kjer omenja:

Volim osmijeh tvoj…Umrl je Toše Proeski. Tukaj pri meni je odprta nekakšna žalna knjiga, kjer lahko poveste, kar čutite ob izgubi tega izjemnega pevca…”

Šokirano preberem ta odstavek, najprej pomislim, da gre sigurno za kruto in neslano šalo nekega bolnega in sprevrženega osebka – seveda nikakor ne mislim s tem na Dajano, da ne bi prišlo do kakih nesporazumov in pomote (ker se je že zgodilo, žal, da so v medijih krožile bolne šale lažne osmrtnice za slavne zvezdnike, kar se je k sreči izkazalo za potegavščino), potem pa grem nemudoma preveriti na spletne časopise in portale ter prekmalu spoznam, da se žal to resnično zgodilo. Klikni naprej →

Komaj 26-letni mladenič, ki je bil mednarodno (ozemlje bivše Jugoslavije (današnje države: Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija) in okolica ter drugod po Evropi) izjemno priljubljeni makedonski pevec, Todor/Toše Proeski, je umrl danes zjutraj okoli 6.20 v hudi prometni nesreči (z izidom 1 smrtne žrtve in 2 ranjencev ter pretresenega voznika kamiona) na avtocesti A3 Zagreb-Lipovac na poti na snemanje v Zagreb na Hrvaškem blizu Nove Gradiške.

Voznik, ki je bil hudo ranjen v glavo in se nesreče ne spominja, 32-letni Georgij Georgijevski iz Skopja, naj bi zaspal za volanom in posledično trčil z veliko hitrostjo zaradi premajhne varnostne razdalje v levo stran tovornjaka z italijansko registracijo 49-letnega Beograjčana Slaviše Kuzmanovića; v avtu sta bila še Tošejeva menedžerka, bila je lažje ranjena, 49-letna Ljiljana Petrović, in Toše, ki je, med usodnimi poslednjimi sekundami življenja nič hudega sluteč spal na znižanem sovoznikovem sedežu, bil na mestu mrtev in po mnenjih zdravnikih se ni mogel zavesti smrti (torej je umrl hitre smrti brez muk), saj se je desna stran avta volkswagen touarega zabila pod prikolico kamiona in nato je avto trčil v zaščitno ograjo avtoceste in nato pristal v jarku avtoceste na zelenici; dejstvo pa je, da se zračne blazine ob trku sploh niso aktivirale!

Zase ne morem reči, da sem bila do zdaj ne vem kaka Tošejeva goreča oboževalka, sem pa že slišala zanj v medijih in tudi na internetu sem enkrat lani zasledila njegovo spletno stran … fant mi je bil takoj simpatičen, imel je prekrasen glas in zlasti veliko karizmo … verjamem, da ob taki novici ne žalujejo samo Tošejevi oboževalci, ampak tudi tisti, ki so zanj slišali prvič šele, ko so mediji sporočili žalostno novico … toda zdaj si bom kupila vse CDje Tošeta Proeskega in si zavrtela njegove pesmi … v spomin na “balkanskega Elvisa Presleyja z angelskim glasom”.

Skratka, Toše – v soboto bi moral imeti v Sloveniji v Ljubljani veliki koncert na Festivalu nakupov in zabave ob 20.00 v BTCju – R. I. P. (počivaj v miru)!

APDEJT:

Vidim, da so v BTCju že spremenili reklamo za Tošejev koncert za koncert!

Zanimivo, ne opažam na spletni strani, da bi količkaj omenili, čemu bo namesto Tošeja nastopil Hari Mata Hari … Jasno, za dobiček jim gre … ker je v soboto Jesenski festival nakupov in zabave … pričakujejo čim večji obisk … samo jaz ne bom šla, ker se mi zdi ta poteza do skrajnosti neokusna … namesto, da koncerta ne bi bilo, bi lahko priredili spominsko slovesnost za Tošeja Proeskega … in nikjer ne omenijo, da je prišlo do zamenjave, ker je Toše tragično preminil … kapitalizem do konca, žal … in bolno do konca … mar je res denar sveta vladar?

V Tošejevi rodni domovini, Makedoniji, so dan pogreba, 17. oktober, razglasili za dan žalovanja. V Tošetovem kraju Kruševo, kjer je živel, pa so razglasili 3 dni žalovanja od jutri, srede 17. oktobra do petka 19. oktobra. Pogreb bo jutri, 17. oktobra, ob 13.00 v Tošejevem domačem kraju Kruševem.

Danes žaluje celotna Makedonija, šole, parlament, mediji, ljudje, ulice so obnemele ((ves dan predvajajo na MTB MKTV Sat, makedonskem nacionalnem programu In memoriam o Tošejju Proeskemu, njegove koncerte, pesmi, slike, življenjepis)).

Na makedonskem veleposlaništvu v Ljubljani, na Prešernovi 2, pa bodo jutri, 17. oktobra odprli knjigo žalovanja, kamor se lahko vpišete med 9.00-15.00 do petka, 19. oktobra.

E-pošta, ki kroži naokoli:

“Jutri zvečer, 17. oktobra, bodo prižgali vsi sveče na oknih v spomin na Tošeta … po vsej bivši Jugoslaviji in drugod. Prižgite jih še vi in sporočite tudi tistim, ki se jih je dotaknil, v e-pošti, sms-u ali kako drugače. R.I.P. Toše”.

Spet so avtoceste terjale krvni davek – res ne razumem, čemu vozniki na avtocestah raje in po zdravi pameti/presoji/vesti ne ustavijo čim prej na prvemu počivališču ali kot izhod v sili, nemudoma na odstavnem pasu ((seveda po vseh pravilih varne vožnje CPPja)), če začutijo, da jih premaguje utrujenost pri vožnji na venomer enolični ravnini, kjer drviš z veliko hitrostjo (čeprav je omejitev na slovenskih in hrvaških AC ((avtocesta)) 130 km/h, medtem, ko so nemške AC brez omejitve!), namesto, da raje lepo sladko zaspijo za volanom in starka Smrt zamahne s koso … utrnejo se iskrice življenja.

Tošejeva uradna spletna stran:

(1): http://www.toseproeski-music.com

(2): http://www.toseproeski.info/

Vpišite se na Tošejevo internetno žalno knjigo.

APDEJT:

Prižgite svečko za Tošeja

Tošejev Myspace profil

Tošejev življenjepis v angleščini na internetu

V pripravi “mini dokumentarec”: Toše – življenjepis, slike, opus in citati.

PESMI & POSNETKI & DISKOGRAFIJA TOŠEJA PROESKEGA v pripravi:

Na kraju “zločina” prometne nesreče, kjer je umrl Toše.

V spomin na Tošeta.

APDEJT:

Na forumu tega spletnega dnevnika/bloga je odprta žalna knjiga za Tošeja (vpišite se vanjo, izpolnite anketo).

APDEJT:

Tudi Toše je, žal, naveden gor.

02. 02. 2008 13:16

Tošejev življenjepis si lahko sicer že ogledate tukaj!

31. 01. 2008

Njegov glas še ne bo zamrl

Toše Proeski

Da bi lahko obiskoval srednjo glasbeno šolo, je moral v Bitolo, kar mu je bilo težko, saj je bil zelo navezan na svojo družino in prvo ljubezen Despino, s katero je bil tudi pozneje dober prijatelj. Vpisal se je na ure klarineta in saksofona, na sprejemnem izpitu pa je zapel Oprosti mi, pape – pesem svojega idola Oliverja Dragojevića. V internatu je delil sobo s petimi dijaki in pogosto bežal k svojim v Kruševo, profesorjem pa je dal ponarejena opravičila, saj je pogrešal mamino kuhinjo: polnjene paprike in sarmo. Ko je v tretjem razredu nehal mutirati, je inštrumente zamenjal s solopetjem, takrat pa je tudi spoznal svojo mladostno ljubezen Blagico, s katero je bil pet let. O njej je nekoč rekel: »Ko sem se vpisal na študij petja na glasbeno akademijo v Skopju, sem začel izvajati tudi pop pesmi. Bolj ko je bila uspešna moja kariera, več sva imela nesporazumov, saj ji nisem mogel posvečati toliko časa, njo pa so motili moje oboževalke in pogosti izostanki. Sedla sva, se pogovorila in prijateljsko razšla.«

Glasbenik, ki je v prostem času najraje bral knjige, gledal akcijske in znanstveno-fantastične filme ali hodil v gledališče, je odraščal v siromašni, a pošteni družini, kjer se je naučil, da je treba ljubiti in spoštovati vse ljudi. V srednji šoli je začel služiti žepnino, ko je pel po lokalih in restavracijah v Bitoli in Kruševu, tako da ga slava in denar nista obremenila, sicer pa je oboje najraje izkoriščal za dobrodelne namene. Od leta 2003 je bil Unicefov ambasador dobre volje za Makedonijo, dobil je tudi kipec Matere Tereze – makedonsko priznanje za humanitarno delo, 600 plišastih medvedkov, ki jih je dobil od oboževalk, pa je podaril Domu za nepreskrbljene otroke v Skopju. Sicer pa je bil zelo ponosen tudi na darila, ki jih je poklonil svojim najbližjim, posebno očetu. O avtomobilu, ki mu ga je podaril, je nekoč rekel: »Ko sem kot srednješolec pel za žepnino, si je oče od prijatelja sposojal volkswagnov polo, da me je peljal na nastop. Takrat sem si obljubil, da mu ga bom prej ali slej kupil. Očetu in mami sem rekel, da gremo pogledat, kakšen avto bo kupil moj prijatelj, da sta šla z mano v Skopje na salon avtomobilov. Oče si je navdušeno ogledoval tisti polo, ko pa sem mu dal v roke ključ in je ugotovil, da je to njegov avto, se je razjokal kot otrok. Nikoli v življenju nisem bil srečnejši.«
Toše je prvič zmagal leta 1996 na festivalu Malfest. Takrat je spoznal skladatelja Grigora Koprova in z njegovima skladbama Usni na usni in Sonci vo tvoite rusi kosi dobil nagradi v Skopju in Ohridu naslednje leto. Prav ti pesmi sta prvi, s katerima se je predstavil občinstvu zunaj Makedonije, sicer pa je leta 1988 prvič nastopil na makedonskem izbiranju za pesem Evrovizije s pesmijo Ostani do kraja. Ker je postal v Makedoniji izjemno priljubljen, je imel kmalu za tem svoj prvi veliki solistični koncert v Skopju. Vreme mu ni bilo naklonjeno, oboževalci pa prav nasprotno – nekaj tisoč mladih je poslušalo bodočega kralja makedonske pesmi kljub neprestanemu nalivu.

Od takrat je šla njegova kariera strmo navzgor, veliki prelomnici pa sta bili zmaga na Beoviziji v Beogradu s skladbo Čija si Željka Joksimovića leta 2003 in nastop na Evroviziji, saj so ga leta 2004 izbrali za makedonskega predstavnika in je s skladbo Life osvojil 14. mesto. Takrat je že sodeloval z menedžerko Ljiljano Petrović, ki je iz njega naredila veliko zvezdo tudi zunaj makedonskih meja. Po duetu Lagala nas mala s Tonyjem Cetinskem je postal še bolj priljubljen na Hrvaškem, pri nas pa še posebno po duetu Krajnje vrijeme z Anjo Rupel. Na svoji zadnji plošči Igra bez granica je posnel celo pesem Moja v slovenskem jeziku.

Že zaradi kariere na celotnem območju nekdanje Jugoslavije je bil Toše veliko na poti, potem pa se je odločil, da bo poskusil prodreti še na svetovni trg. Prav zato je imel stanovanje v Kuševu, Beogradu, pa tudi v Londonu. »Rad se sprehajam naokrog in povsod se dobro počutim, ampak le doma si res doma,« je povedal pevec, ki je v tujini najbolj pogrešal prijatelje. »Nimam časa, da bi se posvetil sebi, pa tudi ne svojim najbližjim – prijateljem, mami, očetu. Prepričan sem, da me že zelo pogrešajo, zato se bom v tem letu potrudil, da bom imel več časa zanje. Navsezadnje si to tudi zaslužijo,« je povedal Toše, ki je imel vedno s seboj »prenosnega prijatelja«: »Z menoj je vedno moj prenosni računalnik, v njem pa fotografije in najljubša glasba,« je povedal Toše, ki ga je Slovenija spominjala na rodni kraj, saj je tudi tam veliko planin in gorskih jezer, glede jezikov pa je opazil, da je med slovenskim in makedonskim precejšnja razlika, vendar je lahko razumel naš jezik, če je bil sogovornik počasnejši. »Visokih temperatur nimam rad, saj sem rojen v mestu, ki je makedonsko zimsko turistično središče. Tam sem odrasel, zato sem vajen nizkih temperatur,« je povedal Toše, ki je bil tudi inštruktor smučanja. »Odkar vem zase, smučam, saj sem se rodil v kraju, ki je zelo visoko in je pozimi zelo veliko snega. Smučanje obožujem,« je povedal Toše, ki se je veliko ukvarjal s športom, saj je več kot 15 let treniral tudi kickboks in tudi odbojko: »Deset let sem profesionalno treniral odbojko. Bili smo makedonski prvaki. Potem sem se odločil za glasbo. Oboje zaradi obveznosti ni bilo mogoče početi, zato sem moral aktivni šport opustiti. Glasbo imam najraje, zato sem se povsem predal temu delu.«

Toše ni maral leteti. Med prevoznimi sredstvi so mu bili najbolj všeč motorji: »Rad imam motorje. Imam najnovejšega harleyja davidsona. Po krvi sem motorist, čeprav motor ni primeren za dolge poti. Sovražim letala in potovanje z njimi, čeprav je moja usoda takšna, da zelo pogosto potujem. Več sem v letalu kot v svoji postelji.« Ampak za ljubljeno osebo je naredil izjemo. »Čeprav sovražim letala in nimam prostega časa za zasebna potovanja, sem letel na dvodnevni izlet le zato, da sem videl neko zelo ljubo osebo,« je povedal pred časom, a ni razkril, da je mislil rokometašico Adrijano Budimir, saj sta zvezo skrivala pred mediji. Leta 2004 sta zaradi časovne stiske (ona je trenirala v tujini, on je bil ves čas na poti zaradi glasbe) prekinila zvezo, vendar sta jo čez dobri dve leti obnovila. Njegova menedžerka Ljiljana, za katero je bil Toše kot lastni sin, je javno izjavila, da sta idealen par, Toše pa je tik pred smrtonosno zadnjo potjo Adrijani rekel, da si želi imeti z njo otroka. Skupaj sta bila, preden se je Toše iz Makedonije odpravil na pot proti Zagrebu, s katere se žal ni več vrnil …

Toše je imel lani oktobra veliko obveznosti. Poleg dogovorov za svetovno kariero v Londonu je imel veliko dela s predstavitvijo novega albuma Igra bez granica. Malo pred polnočjo iz ponedeljka na torek je prišel v njegovo stanovanje Georgij Georgijevski, da bi ga v Tošetovem tuaregu peljal do Zagreba. Z njima je šla seveda tudi menedžerka Ljiljana. Po šesturni vožnji so pri Novi Gradiški trčili v kamion in kovinsko ograjo. Georgij je moral v bolnišnico, Ljiljana je bila še dolgo psihično močno pretresena in še zdaj ne more verjeti, da je njen ljubljeni Toše v tej nesreči izgubil življenje.
Toše se je tako pri 26 letih poslovil od nas, njegova glasba pa še vedno navdušuje. Na vseh lestvicah po nekdanji Jugoslaviji so vse Toševe plošče izjemno visoko. Razen dveh DVD-izdaj, ki bosta izšli kmalu, bo septembra izšla tudi plošča, ki jo je Toše posnel za svetovni trg. Duet z italijansko pevko Gianno Nannini Aria naj bi bila prva pesem. Njegov glas torej še dolgo ne bo zamrl.
Sonja Javornik

Posted on oktober 16, 2007, in Aktualno, Filozoforance, Ljudske sfere, Novičke na hitrco, Šepetanja, Žurke, Črna kronika. Bookmark the permalink. 131 Komentarjev.

  1. TOŠE!!!!!! RADI TE IMAMO IN NIKOLI TE NE BOMO POZABILI!!! VEDNO BOŠ V NAŠIH SRCIH!!!! R.I.P.

%d bloggers like this: