Doktor Živago


No, verjetno predvidevate, čemu se moj spletni dnevnik imenuje tako in čemu je moj vzdevek takšen – ker izjemno cenim Doktorja Živaga, saj ste gotovo že slišali zanj, kajne? Ja, res pa je, da bi se to dalo brati tudi kot anagram dveh tipično slovenskih imen: Žiga in Živa – a ne, kako zanimivo zvenita skupaj. Klikni naprej →

Značilnosti:

  • Avtor: Boris Pasternak
  • Izvirni naslov: Доктор Живаго (v ruščini)
  • Dežela: ZSSR
  • Jezik: ruski
  • Žanr: zgodovinski, ljubezenski roman
  • Založba: Feltrinelli (prva izdaja), Pantheon Books
  • Datum izida: 1957
  • Tip sredstva: Tisk (trda vezava in mehka vezava)
  • Strani: 592 (Pantheon)
  • ISBN: NA (Feltrinelli) & ISBN 0-679-77438-6 (Pantheon)

Boris Leonidovič Pasternak
Kratka vsebina romana:
Doktor Živago (v ruščini Доктор Живаго) je roman, iz 20. stoletja, Borisa Leonidoviča Pasternaka, ruskega pisatelja, pesnika in Nobelovca. Roman je poimenovan po njegovemu protagonistu Juriju Živagu, ki je doktor medicine in pesnik. Beseda živago si deli koren z rusko besedo za življenje (жизнь), eno važnejših tem v romanu. Pripoveduje zgodbo moškega, razpetega med dve ženski, postavljeno prvotno kot zastor v ozadju odra ruske revolucije leta 1917. Bolj temeljito roman pretresa mučno stanje moškega, kateremu se življenje počasi zruši zaradi silovitosti revolucije in krutih časov takratnih političnih razmer, tako opisuje intelektualca, ki živi v nemirnemu obdobju med 1. svetovno vojno in oktobrsko revolucijo. Gre za izredno osebno in filozofsko vsebino, kjer revolucija (katera, je že napisano) poskuša razvrednotiti in izenačiti z ostalimi razredi družbe intelektualca židovskega porekla doktorja Živaga. Po knjigi je bil posnet film Davida Leana leta 1965 in je bila neštetokrat prirejena za televizijo, najbolj nedavno v miniserijo za rusko televizijo leta 2005.

Jurij Živago

Ruska revolucija

Ospredje romana:

Čeprav obsega prehode, napisane med leti 1910 in 1920, Doktor Živago ni bil dokončan do leta 1956. Predložen je bil za objavo v dnevniku Noviy mir, toda je bil zavrnjen zaradi Pasternakovega težavnega odnosa s sovjetskim vodstvom. Leta 1957 je založnik Giangiacomo Feltrinelli pretihotapil rokopis iz Sovjetske zveze in izdal knjigo v ruščini v Milanu pod izdajo Feltrinelli. Naslednje leto je izšel v italijanskemu in angleškemu prevodu in te izdaje so bile deloma odgovorne za dejstvo, da je bil pisec nagrajen z Nobelovo nagrado za književnost leta 1958. Že ob izidu romana je pisatelj do dobra vznemiril politične veljake takratne Sovjetske zveze, ki so nanj pritisnili, da je moral zavrniti Nobelovo nagrado za izjemno literarno delo, ki si jo je povsem upravičeno zaslužil. Na Zahodu (kajpak v Sovjetski zvezi tega roman ni mogel sprva doživeti, ker je bil politično žgečkljive sorte) je postal velika uspešnica, prevedli so ga v 18 jezikov (kar ni tako nepomembna številka). Knjiga je bila končno izdana leta 1988 v Sovjetski zvezi, ironično na straneh Noviy mira, čeprav so tudi obstajale samizdat izdaje.

Samizdat knjige

Povzetek zgodbe :

Jurij Živago je zelo občutljiv in poetičen skoraj do stopnje mistike. V medicinski šoli ga eden od profesorjev spomni na to, da je bakterija lahko lepa pod mikroskopom, vendar pa naredi ljudem grde reči.

Živagov idealizem in principi so v okrutnemu nasprotju z grozotami 1. svetovne vojne, ruske revolucije in kasnejše ruske državljanske vojne. Obširna tema v knjigi je o temu, kako se mistične stvari in idealizem porušijo zaradi obojega, boljševikov, upornikov in Bele armade. Jurij mora prisostvovati ljudožerstvu, klanju in ostalim grozotam, ki jih trpi nedolžno prebivalstvo civilistov med uporom. Celo njegovo ljubezen življenja, Laro (njeno polno ime je Larisa Fjodorovna), mu odvzamejo.

Jurij razglablja o temu, kako vojna predrugači brezčutnost celega sveta in povzroči, da prej razumna množica ljudi uničuje drug drugega, ne da bi se ozirali na življenje. Njegovo potovanje po Rusiji ima epska občutenja zaradi njegovega potovanja po svetu, ki je v takšnemu izrazitemu nasprotju z njim, relativno nepokvarjenim zaradi nasilja, in njegovega hrepenenja, da bi našel kraj proč od tega vsega, kar ga žene po artični Sibiriji v Rusiji in navsezadnje se umakne v Moskvo. Pasternak podaja subtilno kritiko sovjetske ideologije: ne strinja se z idejo “gradnje novega človeka”, ki je zoper naravo. To se prilega temi zgodbe o življenju.

Bakterija

1. svetovna vojna

Ruska državljanska vojna

Boljševiki

Bela armada

Ljudožerstvo

Klanje

Sibirija

Moskva

Imena in kraji:

  • Živago: ruska beseda živ (жизнь) pomeni “živ, živeč”
  • Larisa: grško ime namiguje na “živahen, vesel” (ah, škoda, da mi ni ime Larisa …😦 to ime mi je tako všeč …😀, ugotavljam pa, da mi ruščina postaja vse bolj všeč …😉 … seveda ne smem pozabiti tudi naše ljube angleščine in pa materinščine …)
  • Komarovski: komar je rusko za “komar”
  • Paša: pomanjševalna oblika za “Pavel” iz latinske besede paulus, ki pomeni “majhen”
  • Strelnikov: strelok pomeni “strelec”
  • Juriatin: izmišljeno mesto se opira na resnični Perm, kjer je Pasternak preživel del 2. svetovne vojne.
  • Izvirnik javne čitalnice v Juariatinu je bila Knjižnica Puškina v Permu.


Perm

2. svetovna vojna

Film Doktor Živago (1965):

Doktor Živago je ameriški film iz leta 1965. Posnet je po zgodbi ruskega dobitnika Nobelove nagrade Borisa Pasternaka, v njemu pa se prepletajo ljubezenska zgodba in kruti časi oktobrske revolucije.

Vsebina:

Film se začne, ko mlado dekle privedejo pred generala Jevgrafa Živaga. Ta ji razloži, da domneva, da je ona njegova nečakinja. Nato ji začne pripovedovati zgodbo o mlademu zdravniku in pesniku Juriju Živagu. Ko je še otrok, mu umre mama, ki mu zapusti le svojo balalajko. Po njenem pogrebu se preseli k svojim sorodnikom. Čez nekaj let se poroči s svojo mladostniško ljubeznijo Tonjo. Medtem na drugem koncu mesta živi Lara, ki je zaročena z mladim revolucionarjem Pašo Antipovim, ima pa tudi afero z ljubimcem svoje matere Viktorjem Komarovskijem. Nato pa poleti leta 1914 izbruhne 1. svetovna vojna. Jurij na bojišču služi kot zdravnik, Lara pa kot medicinska sestra. Tam se tudi prvič srečata in postaneta dobra prijatelja, toda po koncu vojne se razideta. Jurij se nato vrne domov k svoji ženi in sinu Saši. Tam izve, da njihovo družino oblasti preiskujejo zaradi sumljivih dejavnosti, zato se z vlakom odpravijo na družinsko posest Varikino v bližini Urala. Med postankom vlaka Jurij sreča Pašo, ki je sedaj eden izmed vodilnih generalov v ruski vojski. Ta Juriju pove, da Lara živi v bližnjem mestu Juriatin. Ko družina končno prispe do Varikina najdejo na hiši tablo, ki prepoveduje vstop vanjo, saj je hiša zdaj last države. Ker jim ne preostane nič drugega, se naselijo v majhni koči za goste poleg hiše. Družina srečno živi do naslednje pomladi, ko Yuri v Juriatinu po naključju sreča Laro. Takrat se med njima začne strastna afera, Lara pa mu služi tudi kot pesniška muza. Nekega dne izve, da je Tonja spet noseča, zato se odpravi k Lari, da bi prenehal z afero. Medtem ga zajamejo partizani in ga prisilijo k vstopu v vojsko, kjer služi kot zdravnik. Ko čez dve leti končno pobegne se vrne v Varikino, kjer najde prazno hišo, saj je njegova družina medtem imigrirala v Pariz. Obišče tudi Juriatin, kjer ves srečen ugotovi, da Lara še vedno živi tu. Nato se preseli k njej in njeni hčerki. Jurij in Lara nadaljujeta s svojo afero, nekega dne pa se pred vrati nepričakovano pojavi Larin bivši ljubimec Viktor Komarovski. Ta ju opozori, da je Lara zaradi svojega zakona z Pašo, ki je zdaj znan kot general Strelnikov, v veliki nevarnosti. Družina se zato zateče v Varikino, ki je bil medtem odprt in je znotraj popolnoma zamrznjen. V “ledeni palači” začne Jurij pisati svoje znamenite pesmi, ki jih posveti Lari. Čez nekaj časa se Komarovski zopet vrne in jih obvesti, da so Pašo ubili in da je Lara zato v še večji nevarnosti. Jurij ji zato svetuje, da naj le sprejme Komarovskijevo pomoč, zato odide z njim. Mnogo let pozneje se, zdaj že močno postarani Jurij, s tramvajem vozi po Moskvi. Skozi okno zagleda žensko, ki je zelo podobna Lari, zato steče za njo. Med tekom ga zadane srčni infarkt. Na licu mesta se zgrudi po tleh in umre. Potem se zopet vrnemo v sedanjost, kjer Jevgraf dekletu razloži, da kljub naporu ni mogel izslediti niti Lare niti njene hčerke, ki naj bi bila plod njene ljubezni z Jurijem. Ker se dekle svojih staršev ne spominja, ji Jevgraf pusti oditi. Medtem, ko neimenovano dekle s svojim fantom odide, pa Jevgraf na njenem hrbtu zagleda znano balalajko. Takrat postane prepričan, da je končno našel svojo dolgo iskano nečakinjo.

Jevgraf Živago in domnevna nečakinja

Balalajka

Tonja

Lara

Paša Antipov

Viktor Komarovski

Zanimivosti:

  • Čeprav je bil film izjemno uspešen in je osvojil 5 oskarjev, so bile njegove prve kritike porazne. Režiser David Lean je te kritike vzel zelo resno in se zaklel, da ne bo nikoli več posnel nobenega filma. Film pa si je z leti pridobil legendarni status in množico občudovalcev po vsem svetu. K njegovi priljubljenosti je zagotovo pripomogla legendarna in z oskarjem nagrajena glasba Mauricea Jarra. Najbolj znana melodija iz filma je Larina pesem, ki je zagotovo še bolj znana kot film sam.
  • V Rusiji so film prvič dovolili predvajati šele leta 1994.
  • Zimske scene so bile posnete v Španiji, zato so morali več kilometrov dolge travnike v ozadju posuti z umetnim snegom.
  • Film je zaslužil več denarja, kot vsi ostali filmi režiserja Davida Leana skupaj.
  • Led v notranjosti zasnežene in zaledenele palače Varikino je v resnici bel vosek.
  • Med snemanjem prizora, kjer neka ženska teče ob vlaku in se trudi splezati nanj, se je igralka spotaknila ter padla pod vlak. Ni bila huje poškodovana, posneti padec pa so na koncu vključili v film.
  • Producent filma Carlo Ponti je odkupil pravice za snemanje filma, saj je hotel, da bi v vlogi Lare zaigrala njegova takratnja žena Sophia Loren. David Lean pa Sophie Loren ni hotel v filmu, ker je menil, da je previsoka za vlogo Lare. Laro je na koncu odigrala Julie Christie.


David Lean

Maurice Jarre

Carlo Ponti

Sophia Loren

Svetovno znana, prečudovita melodija s besedilom vred, Larina pesem (Lara’s theme) iz filma Doktor Živago (1965): http://www.ezgeta.com/theme.html

Posted on september 8, 2007, in Aktualno. Bookmark the permalink. 4 Komentarjev.

  1. lepo napisano. me že ma, da ga najdem😉

  2. @ pika:

    Moram ga še urediti do konca – slike, citati ipd.😉 Ja, jaz si pa nikakor ne morem najti ta prave verzije s podnapisi.😦

  3. Sjajan blog!
    Obozavam Pasternaka i Doktora Zhivaga.
    Lijep pozdrav iz Hrvatske.

  4. Bok!!

    Odakle ste?

    Jel čitate kad Kaštelana🙂

    Lijep pozdrav🙂

%d bloggers like this: